Skip to main content

Reka Mura

Múra (madžarsko Mura,nemško Mur, prekmursko Müjra, Möra) je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo.

Njena večja leva pritoka sta Murica in Ledava ter desna pritoka Ščavnica in Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro. Večji kraji ob Muri so: Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek (Mureck), Gornja Radgona, Radenci in Mursko Središče.

Pokrajino na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji imenujemo Prekmurje, ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje. Prodna ravnina med Dravo in Muro na severozahodu Hrvaške s središčem v Čakovcu se imenuje Medjimurje (Međimurje).

Čez Muro pa je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas - Beltinci pri Bakovcih.

Rastlinski in živalski svet reke Mure

Od Petanjcev proti Murskem Središču se povečuje raznolikost strukture rečnega prostora, ki jo omogoča hidrološka in morfološka dinamika v poplavnem območju. Tu rastejo nižinski poplavni gozdovi (lirsko hrastovo-belo gabrovi gozdovi in obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja). V starih rečnih rokavih, mrtvicah, rečnih otokih in na prodiščih ter erozijskih stenah pa živijo tudi v evropskem merilu redke vrste dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev, ptic, sesalcev in rib.

Bobri se vračajo na Muro

Bober (Castor fiber) kateri je veljal pri nas za izumrlo vrsto, se spet vrača v slovenske reke. Zadnji podatki pred izumrtjem bobra v Sloveniji segajo vse do 18. stoletja, ko se je spet pojavil leta1998 v področju Krke. Kot vse kaže je pot našel tudi do reke Mure. Sledi bobra je mogoče zaslediti na desnem bregu reke Mure v mrtvici na območju Gornja Bistrica – Mota, v zadnjem času pa tudi na levem bregu od Dokležovja do Bakovcev in višje do Petanjcev. Na ozemlju bobra po navadi najdemo podrta in oglodana drevesa, večinoma se nahajajo prav na bregu, lahko pa da drevesa padejo tudi v vodo. Za bobre je značilno, da delajo jezove kateri zadržujejo vodo in poplavijo območje, kjer imajo veliko kanalov, ki jim nudijo zavetje in prehrano. Če si bober gradi nova domovanja in bo ostal na tem območju, se nam morda spet obetajo časi ko bo ta največji evropski glodavec plaval po kanalih reke Mure.

Ribe reke Mure

Po skopih literaturnih podatkih je bila reka Mura pred 80-100 leti na ozemlju Slovenije salmonidno-ciprinidna reka, naseljevale so jo tako postrvje kot krapovske ribje vrste. Do leta 1925 so bili na ozemlju današnje Slovenije še pogoste vrste sulec (Hucho hucho), potočna postrv (Salmo trutta f. fario), lipan (Thymallus thymallus). V tem času so že naselili šarenko (Oncorhynchus mykiss). Na prelomu 19. in 20. stoletja so Muro naseljevali predstavniki jesetrovk (Acipenseridae), ki so se iz spodnjih tokov selili visoko v tokove na ozemlju Avstrije. Po letu 1925 teh vrst nismo več zasledili. Od jesetrovk živi le kečiga (Acipenser ruthenus), ki pa je popolnoma zavarovana, ulovi so le slučajni, posamični in prej izjema kot pravilo. V času upadanja kakovosti vode lahko sledimo celo ekspanziji tujerodnih vrst, ki še pred desetletjem niso naseljevale naših voda. V obdobju od 1980 do danes je bilo v Muri popisanih 51 vrst rib iz 12 družin in ena vrsta piškurja. V sami reki živijo vse omenjene vrste, z izjemo velike senčice (Umbra krameri), ki je bila popisana samo v mrtvicah. Med popisanimi vrstami je 10 tujerodnih vrst iz 4 družin, 6 vrst izvira iz Amerike, preostale 4 pa so azijskega izvora. Na območju akcije projekta je v reki Muri in v njenih rokavih ter mrtvicah popisanih 38 vrst, od tega je 34 domorodnih, 4 so tujerodne.

Reka Mura v številkah

Njena skupna dolžina je 465 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km pa v Sloveniji.

  • Povprečni pretok Mure pri vtoku v Slovenijo (Cmurek) je 153 m3 /s, najvišji zabeleženi pretok 1293 m3/s, srednji nizki pretok pa 59 m3/s,
  • Povprečni padec reke je 0,21 %. Povrepčni padec v Sloveniji je 0,1 % in manj kot 0,06 % na mejnem odseku med Hrvaško in Madžarsko
  • Povprečna letna temperatura 9,2°C
  • Povprečna januarska temperatura -2,4°C
  • Povprečna julijska temperatura 19,2°C
  • Čez Muro pa je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas - Beltinci pri Bakovcih.

Etnološko izročilo Mure - plavajoči mlini na Muri in stari čolni

Pri nas počasi tekoča reka je bila znana po plavajočih mlinih, nekoč jih je bilo na reki 94. Danes pa si lahko ogledamo le še obnovljen Babičev mlin s plavajočim vodnim kolesom pri Veržeju, ter na novo zgrajeni plavajoči mlin v Ižakovcih. Mura je znana tudi po številnih še danes delujočih brodovih in je poleg Drave edina slovenska zlatonosna reka.

Zgodovina ob reki Muri

Reka Mura ima že na rimskih zemljevidih svoje ime » Murus « - latinska beseda » murus » = zid, okop, predzidje, obramba, zaščita. Mura je povezovala Zgornjo Avstrijo, ki je imela kameno sol (Aussee), železo in lesno bogastvo, z deželo na jugu, s Štajersko. Radgona je že leta 1450 prejela od cesarja Friderika III. pravico, da je smela izterjati mitnine in carine od ladij, ki so plule po Muri. Zelo živahna je bila tudi trgovina z vinom, ki so ga prevažali, npr. 1445, po Muri navzgor in je bila določena mitnina. Navigacijski patent cesarice Marije Terezije (1780) je določal ukrepe za izgradnjo in vzdrževanje vzdolžnih poti za vleko. V začetku 19. stoletja je odplulo iz Gradca letno po Muri 100 ladij in splavov. Poklicni ribiči (ribiški mojstri) so v dokumentih dokazani šele od 17. stol. dalje. Imeli so v lasti ribnike, predvsem v starih rokavih Mure. Mlinarstvo - že leta 1346 je bil izdan red za obratovanje mlinov na reki Muri.

Med prebivalstvom kroži zgodba, da so v reki Muri še v 19 .in 20. stoletju izpirali zlato iz rečnega peska. Nedvoumno spoznamo kakšen pomen je imela reka Mura v gospodarskem pomenu za to področje. Zgodovinski viri omenjajo, da je na območju Veržeja vozil brod na reki Muri in da je tukaj bilo pomembno skladišče za vojne potrebščine, zlasti, da so po Muri vozili sol iz Solnograške.

Do konca prve svetovne vojne je promet čez reko Muro potekal samo z brodi, leta 1922 pa so med Dokležovjem in Veržejem zgradili prvi most čez Muro, ki je bil tesnejša prometna povezava med ljudmi iz obeh bregov Mure. 1940. leta pa zgradijo most na Petanjcih – »splošno slovensko pridobi-tev«. Kljub mostovoma, brodovi še naprej opravljajo svojo povezovalno vlogo med levim in desnim bregom Mure – Prekmurje z ostalim slovenskim prostorom ter z avstrijsko in hrvaško stranjo reke. Brodi so bili v skupni ali zasebni lasti. Pluli so na Meleh, v Krogu, v Bakovcih, Dokležovju, Iža-kovcih, na Melincih, Bistricah, Razkrižju, Hotizi, Kotu, Gibini. Z brodom so se na oba brega Mure prevažali ljudje, vprežna živina s tovorom, traktorji, kolesarji, avtomobili, mopedisti … Prekmurci so na štajerski strani imeli zemljo, ki so jo obdelovali. V času avstro-ogrske monarhije so bili brodi edina vez med Slovenci na obeh straneh Mure; brod je na šta-jersko stran vozil tako prekmurske izseljence kot romarje. Bregova reke sta bila povezana z močno zajlo (jekleno vrvjo), privezano na obeh straneh Mure na škališče, ki je držalo vrv napeto nad vodo. Na njo je bil pripet lesen brod, sestavljen iz dveh 12 metrskih kumpov (čoln, ki nosi brod), preko so bili pritrjeni tramovi, na katere so bile položene mosnice (lesen pod iz desk), na gater (ograjo) z vhodom je bil navadno pritrjen križ. Kovinske verige so služile privezu na nabrežje. Za lažji vstop in izstop je bil šamerli (predmost), ki se je lahko dvigal in spuščal k nabrežju. Brodišče je mesto, kjer stoji brod. Brodarji so imeli kučico (leseno hiško) na bregu ali na brodu, ki je varovala brodarja pred mrazom in dežjem, notri si je zakuril in pripravil hrano. Brod so pogosto selili in premeščali po reki zaradi plitvin reke, pogosto pa ga je Mura tudi odnesla. Zaradi mraza in ledu so morali brodarji pogosto razmetati (razstaviti narazen) brod, da debeli led ne bi poškodoval lesenih kumpov.

Z gradnjo mostov se je promet preusmeril, brodarske usluge niso bile več potrebne; začele so se pojavljati tudi službe v industrijskih obratih in brodarstvo (kot vir zaslužka posameznikom) je izgi-nilo. Danes so ohranjeni brodi v Krogu, Ižakovcih, Melincih in Gor. Bistrici, ki prevažajo predvsem turiste z enega na drugi breg Mure. In če je bila Mura v preteklosti največkrat meja med narodi in državami, je danes tak njen pomen že presežen in nam lahko da nove možnosti razvoja območja na obeh njenih bregovih.